Na pot prostovoljstva sem stopila v zadnjem letniku gimnazije in priznati moram, da je bila to ena mojih boljših odločitev. Iskreno povedano sem bila sprva v dvomih, če sem res prava oseba za delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Vendar vsi moji pomisleki so se kaj kmalu razblinili! Zaposleni, še posebno pa Sandra, strokovna delavka, so me sprejeli z odprtimi rokami in mi tako dodatno polepšali izkušnjo.
Kot prostovoljka sem VDC Novo mesto obiskovala enkrat tedensko in z varovanci preživljala popoldneve. Počeli smo čisto vse, od petja, plesa, peke palačink, do ustvarjanja novoletnih voščilnic, branja ugank, športanja na dvorišču, plavanja v bazenu… Vsakič ko sem vstopila skozi vrata, so me pričakali z iskrenimi nasmeški, objemi in obilico zanimivih zgodb! V njihovi družbi sem se imela izredno lepo in vedno mi je bilo težko oditi. Res so čudovite osebe, tople in prijateljske. Nedvomno ti polepšajo še tako turoben dan in poskrbijo, da ti nikoli ni dolgčas. Kljub temu da se ne vidimo več tako pogosto, mi vsakokrat postane toplo pri srcu, ko pomislim kaj danes ustvarja Katja, kaj počne Roman, kako je Aleš, kaj bere Meti…
Iskreno sem hvaležna za vsak trenutek, preživet v njihovi družbi!:)