Skupaj, z roko v roki, s planinci Planinskega društva Krka Novo mesto, že vrsto let za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju (v nadaljevanju uporabniki) , ki so vključeni v Varstveno delovni center Novo mesto, izvajamo krajše in daljše pohode po naši prelepi dolenjski pokrajini, včasih pa nas pot zanese tudi kam dlje.
Pohode imamo na urniku enkrat mesečno, prilagajamo se vremenu in ostalim dejavnostim, ki jih je v izobilju tako v planinskem društvu kot tudi v Varstveno delovnem centru ( v nadaljevanju VDC). A vedno se najde čas za skupno turo in tedaj se imamo zelo lepo, raziskujemo bližnje kraje, nižje vrhove, sprehodimo se po lepo urejenih vaseh in uživamo v čudoviti naravi in v prijetni družbi.
Enkrat letno se člani PD Krka še posebej potrudijo in za nas organizirajo celodnevno turo, izlet, ki ga prilagodijo sposobnostim naših uporabnikov in seveda tudi njihovim željam.
V letošnjem letu so za nas izbrali pravljično deželo med visokimi gorami- Jezersko. Izlet smo načrtovali že 4. julija, a smo ga zaradi slabe vremenske napovedi preložili na 23. avgust. Tudi ta dan smo z zaskrbljenostjo spremljali vremensko prognozo, a sreča je bila na naši strani, dopoldan je bil lep, ob odhodu domov pa je le moral voznik avtobusa vključiti brisalce in obrisati nekaj kapelj dežja, a to nas tedaj ni čisto nič motilo.
Pot smo začeli v Novem mestu, v Šmihelu, nadaljevali preko Trebnjega, kjer so se nam pridružili še ostali pohodniki. Na avtobusu se nas je tako zbralo natanko 40 pohodnikov. Že med vožnjo nam je vodnica ga. Rozi Skobe povedala veliko zanimivosti o Jezerskem.
Ob prihodu smo se seveda najprej malo okrepčali, nato pa nas je vodnik g. Rudolf Skobe povabil, da začnemo današnjo krožno pot od Planšarskega jezera, preko urejenih domačij po čudoviti poti, ob kateri bi se mirno lahko za nekaj ur usedli na klopco in ob prebiranju knjig, ki jih tako izvirno ponujajo v branje ob poti, pozabili na čas in vsakdanje tegobe doli v dolini. Skupina pohodnikov, ki bi to pot težko zmogla, pa se je pod vodstvom ga. Fanike Vovk sprehodila okoli planšarskega jezera. Izkušeni planinci so nam približali tako naravne kot kulturne lepote kraja, z nami podelili svoje zgodbe in izkušnje in poimenovali vrhove, ki smo jih z zanimanjem ogledovali (Grintavec, Skuta, itd.).
Prijetno utrujeni smo se pri avtobusu uredili in se odpeljali do zelo lepo urejene Šenkove domačije, kjer nas je čakal še en prijeten del današnjega dne- kosilo.
Danes, dan po izletu, prihajajo k meni uporabniki, širokega nasmeha in žarečih oči, povedo, da so se imeli lepo, sprašujejo kdaj gredo spet in to je za nas, ki delamo z ljudmi s posebnimi potrebami, dovolj velika potrditev, da smo na pravi poti in se vedno znova izplača. Hvala ga. Marici Praznik in ga. Faniki Vovk, ki neutrudno bdita nad nami in za nas vsak mesec pripravita krasne poti, hvala predsedniku društva g. Antonu Progarju za vso podporo in pomoč, zavedamo se, da je v ozadju veliko dela, telefonskih pogovorov in usklajevanja, da se lahko realizirajo taki projekti, hvala vodnikoma ga. Rozi in Rudolfu Skobe za vsakoletno prijetno druženje in vodenje , hvala tudi našim prostovoljcem, ki nam vedno znova priskočijo na pomoč.
